Kdo bo zaustavil Pahorjevo ropanje naših življenj

Podoživite stanje: pravkar ste se prepustili silnemu valovanju Mozartovega klavirja ali Hendrixove kitare – akordi polni življenja – naenkrat prekinitev in: »Naroči!« Komaj ste se zatopili v dramatizirani bitnogled Sokrata ali Shakespeara, naenkrat prekinitev in: »Doniraj!«

Nezaznamovani strašni virus - virus moralnega idiotizma

Posameznik, ki je pripravljen zaradi zaslužka oropati sočloveka za neko življenjsko vsebino, kaže totalno obrezdušenost. Moralni idiotizem. Občutek, da mu nekaj bistvenega manjka, pa je gonilna sila moralnega idiota. Zato se nenehno mora potrjevati – služiti denar, kopičiti simbole uspešnosti, izpopolnjevati pojavnost in veščine javnega občevanja, graditi takšen in drugačen sloves in tako naprej. Ker nič od tega ne zagotavlja občutka življenjske samouresničitve, vsaj ne za dlje časa, moralni idiot »gara«, izpopolnjuje obstoječe oblike samopotrjevanja in išče nove.

Moralni idioti pa so povsod – na polju politike, znanosti, gospodarstva, izobraževanja, novinarstva, humanitarnega dela, prostovoljstva … Znanost jim pomaga: v stanju utrujenosti, posebej v trenutku čustvenega naboja – občutek sreče ali doživljanje globoke nesreče – je človek manj odporen na nesmisle in ga je lažje prepričati. Zato nas proizvajalci in trgovci nagovarjajo ob koncu dneva, ko smo utrujeni; tudi vse pomembne politične razprave so v večernih urah. In zato se razni akviziterji, aktivisti verskih skupnosti in političnih organizacij lomijo, da pridejo v bolnišnice. Bolnišnične sobe so bile od nekdaj tudi prostor za odločitve, ki jih na drugem prizorišču nikoli ne bi bilo.

Namesto orgazma: Naroči - Doniraj

Tako kot nam danes prekinjajo estetski zanos zaradi sporočila »Naroči!« ali »Doniraj!«, nam bodo jutri to storili (znanost bo to omogočila) na vrhuncu ljubezenskega zanosa. Ko se bomo tudi na to privadili, torej pojutrišnjem, bomo besedi »Naroči!« in »Doniraj!« slišali na pokopališču (človeškem ali živalskem) v trenutku poslavljanja od najmilejšega nam bitja.

Genialni Huxley je 1932 objavil planetarno znani "Krasni novi svet". Njegovo napoved obrezdušenja, razpametovnja in moralne idiotizacije človeštva so skoraj vsi bralci, tudi večina intelektualcev, doživeli kot močno pretiravanje. Tri desetletja kasneje, pred smrtjo, je napisal "Krasni novi svet – revizija" (posameznik z minimumom odgovornosti do življenja, to knjigo mora prebrati; predvsem bi to morali storiti izrojeni levičarji, kajti Huxley pripoveduje o strašnosti pojavov, ki jih današnja levica časti). Pokazal je, da ga je čas potrdil, zmotil se je le v enem – vse se je zgodilo prej, kot je napovedal. Dodatno je osvetlil strašnost civilizacijskega poteka.

Poklicni morilec: Naroči - doniraj 

Zdaj pa podoživimo naslednje stanje. Potrkamo na vrata sosedu. Ko nam odpre, se soočimo z visečim plakatom, na katerem sta besedi: »Naroči!« in »Doniraj!« Preden izmenjamo pozdrave: »Naroči!«, »Doniraj!«. Isto nas pričaka, ko prestopimo prag neznane nam osebe (morda je poklicni morilec) ali kockarnice, mrliške veže, fakultete za humanitarne vede (da, tudi FDV), nacionalne televizije … Na vsakem pragu – preden izmenjamo pozdrave, preden izvemo, s kom imamo opravka: »Naroči!«, Doniraj!«

Prvi vzgib: Nemogoče. Moralni idioti so, posamezniki s patološko potrebo po služenju so, ne predstavljamo pa si takšne ravni razčlovečenosti. Razen tega, verjamemo, da vsi možgani niso oprani, da vsa srca niso izsušena in smo prepričani, da se to nikomur ne bi splačalo. Da, verjamemo, ker nismo prebrali Huxleyeve "Revizije" (sporočilo sem vgradil v knjigo "Poklic človek") in se seznanili s posegi v našo podzavest, ki lahko vpliva na zavestne misli, čustva in vedenje.

Procesi idiotizacije s podpisom predsednika Pahorja 

Zdaj potrkajmo na duri nevladne organizacije. Torej ne tajkunskega podjetja, temveč nevladne organizacije. In ne katerekoli, temveč tiste, ki ji je država dodelila status humanitarne organizacije nacionalnega pomena. Da, humanitarne. Kateri so odprta vrata vseh bolnišnic – v letu 2019 so njeni aktivisti 1068-krat stopili med bolnike (otroke in odrasle) in jim nekaj povedali. Potrkajmo na duri nevladne organizacije, kateri je predsednik republike Borut Pahor, torej po definiciji prva moralna avtoriteta države, leta 2019 dodelil priznanje za »srčnost in dobrodelnost« - »Jabolko navdiha«. Stopimo na spletno stran nevladne organizacije (dejansko avstrijske nevladne organizacije »Red Noses Clowndoctors«, vsi jo pa imamo na slovensko) – »Rdeči noski«. Prvo obvestilo: Doniraj! – Naroči! – Pošlji SMS! Karkoli bi hoteli izvedeti o humanitarnosti, katerokoli rubriko kliknemo, nas pričaka: Doniraj – Naroči – Pošlji SMS. V ozadju pa je »podpis« predsednika republike.

Status humanitarnosti za idiotizacijo družbe 

Ali je javnost zaradi tega – morala bi biti – zgrožena? V teh dneh smo izvedeli, da je prebivalstvo Slovenije namenilo v prejšnjem letu več naklonjenosti in donacij »Rdečim noskom«, kot »Rdečemu križu«, »Slovenski Karitas«, »Društvu Hospic« in »Zvezi društev za cerebralno paralizo« skupaj. Ozavestimo to strašnost. Nekatera javna občila pa so opozarjala: »Kaj, če je njihova koristnost bistveno nižja od koristnosti drugih? Kaj pa če so celo škodljivi, namenjamo pa jim toliko denarja in družbene časti«? (»Reporter«, 18. januar 2021). Zasledili pa smo tudi podatke o bajnih zaslužkih ter nejasnosti v zvezi s porabo izjemno visokega dobička.

Ali bomo slišali glas razuma; ali bo predsednik republike preklical javno priznanje in se opravičil; ali bomo izvedeli ime in priimek moralnega idiota, ki je razčlovečajočemu tujemu društvu »Red Noses Clowndoctors«, v imenu države dodelil status humanitarne organizacije vseslovenskega pomena? Nič od tega. Obrezdušenje, razpametovanje in moralna idiotizacija se krepijo – »Rdeči noski« so osvetlili kažipot.

IRDO - "proizvodnja" moralnih idiotov pod častnim pokroviteljstvom predsednika Pahorja  

Predsednik republike Borut Pahor je trajni pospeševalec rušenja temeljev duševnega zdravja družbe. Poglejmo še nek primer. Javnosti je manj znano, da imamo v Sloveniji posebej uspešno »tovarno« za »proizvodnjo« moralnih idiotov. Nekaj razkrojevalcev življenja na višji ravni idiotizacije so se poimenovali »IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti« in izvajajo aktivnosti, s katerimi uspešno krepijo procese idiotizacije, predvsem na področju gospodarstva. Njihova glavna orodja so nagrada »Horus – slovenska nagrada za družbeno odgovornost« ter različni seminarji za pridobitev tega in onega certifikata, poslovne akademije, skozi katere »usposabljajo uspešne koordinatorje družbene odgovornosti« in podobno. Skozi te vražje iznajdbe pa mrtvičijo v posamezniku zadnje ostanke človečnosti in ga oblikujejo kot avtomaton. Ker je okras »družbena odgovornost« možno lepo kapitalizirati na vseh področjih življenja, posebej v gospodarstvu in novinarstvu, so ti  hudičevi soigralci iz tega ustvarili donosen poklic. Tajkun, ki več plača, medij, ki zagotovi več promocije, bo dobil "Horus – slovensko nagrado za družbeno odgovornost". To obrezdušenje,  razpametovanje in moralna idiotizacija pa poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja.

Vsako leto nameni naš prvi državljan pozornost "Otroškemu parlamentu" – nagovori otroke v poslopju Državnega zbora. Učinek te pozornosti pa je preusmerjanje otrok na polje moralnega idiotizma. Poglejmo: »Zavedajte se, da živite v stoletju, kjer je potrebna podjetnost, kjer je treba razmišljati out-of-the-box, kjer je treba biti drzen, tekmovalen, kjer se je treba truditi biti boljši« (knjiga "Slovenija ima srce", str. 216).

Misliti ne pomeni nič, komunicirati - to je prava stvar 

Naš predsednik je, vidimo, apostol »uspešnosti«, popačene slovenščine, komuniciranja (komuniciram – torej sem), in – to pa je najstrašneje – nosilec simptoma čredne zastrupitve. Moral pa bi biti zaščitnik Resnice, Dobrote in Lepote. Ter jim – Resnici, Dobroti in Lepoti – zagotavljati področje delovanja. On pa področje delovanja zagotavlja moralnemu idiotizmu. Kot da bi si pred tremi desetletji na modni pisti Festivalne dvorane zamrznil možgane, opazujoč poželjive poglede dobroizgledajočih žensk iz prve vrste. Kot da bi takrat ugotovil: »Misliti ne pomeni nič, komunicirati – to pa je prava stvar«. In komunicira. Le komunicira. Grdost časa pa ga potrjuje.  

Tragične posledice »smeška za ljudstvo« sem celoviteje osvetlil z »Odprtim pismom predsedniku Republike Borutu Pahorju« na tej časovnici. To seveda ni dovolj – o našem predsedniku bi nekdo moral napisati knjigo. Moramo omiliti (vsaj omiliti – izničiti ne moremo) tragične posledice nedoletnosti človeka, ki se je znašel v vlogi prvega državljana.