Razosebljanje

Svet čaka na ta bistrovidni dialog. Znani gospodarstvenik: »Smo društveno odgovorno podjetje – zagotavljamo veliko denarja za vrhunski šport«. Logična misel: »Zagotavljate veliko denarja za razčlovečenje človeka, gospod direktor«. Vladar: »Sledim volji ljudstva; razen te simbolne podpore – osebno sem sprejel zmagovalce – država zagotavlja primerna denarna sredstva za razvoj vrhunskega športa«. Logična misel: »Odvračate svoje državljane od prave strani življenja, gospod predsednik«.

Bitje tekmovalnega športa – sreča posameznika (zmagovalca) temelji na nesreči sočloveka (poraženca) – je globoko razčlovečajoče. Posameznik, ki je ozavestil celoto obstoja, ne more priti v stanje, ki mu rečemo sreča, ob nesrečnem sočloveku. Tekmovalni šport (podoživljanje stanja jamskega prednika, ki se bojuje z nevarno živaljo na življenja ali smrt) poživlja surove gone, pozverinja – tekmovalce in navijače (kriki odobravanja, ki se slišijo na javnih usmrtitvah, ko rabelj kaže glavo obsojenca, in znani nam kriki v športni areni, so kriki istih ljudi, ki imajo iste potrebe) – jih oddaljuje od resničnosti, odvrača od plemenitih vsebin in jih pripravlja na iluzijo življenja. Neizgrajene množice, brez oporne točke v sebi, živijo življenje svojih idolov. Zato so »uporabne« - odločni vstajniki, pridni vojaki, uspešni vohuni, »kreativni« mučitelji...

In te aktivnosti, takšne življenjske programe, častijo vladarji. Banke in zavarovalnice, država in lokalne skupnosti, pa tem razkrojevanju človeškosti namenjajo veliko denarja. Našega denarja, seveda.

Le ena sveta preprostost – nehati meriti čas tekačem, ne brigati se za število poslanih žog skozi neki obroč... – bi opazno predrugačila svet.